Šentjanževka je ena izmed bolj raziskanih zdravilnih rastlin. V strokovni literaturi jo najdemo pod imenom Hypericum perforatum. S svojimi zdravilnimi lastnostmi je navduševala že naše daljne prednike in zaradi tega ni nič nenavadnega, da so se številni znanstveniki in botaniki odločili, da jo podrobneje proučijo in ugotovijo, katere trditve naših prednikov dejansko držijo in katere ne.
Šentjanževka je rastlina z drobnimi, zlatorumenimi cvetovi. Uvrščamo jo v družino krčničevk. Najpogosteje jo najdemo na sončnih legah, lahko tudi polsončnih, katere so bogate s humosom. V višino zraste okoli 65 cm. Njene krasne cvetove pa lahko občudujemo vse od meseca maja, pa do avgusta. V tem času lahko iz nje pripravimo tudi različne pripravke. Vendar bi vas želeli na tem mestu opozoriti, da šentjanževka spada med zaščitene zdravilne rastline, kar pomeni, da velja pri njenem nabiranju previdnost (nabiramo lahko le njene cvetke in seveda v količini, ki jo potrebujemo za lastno uporabo). Šentjanževka je zelišče, ki je bogato z eteričnimi olji, v njej pa najdemo tudi čreslovine, hiperozid in tudi hipericin (slednji bi naj bil odgoovren tudi za njeno morebitno fototoksičnost).
Izdelki, ki vsebujejo šentjanževko se lahko uporabljajo tako za notranjo kakor zunanjo uporabo. To področje uporabe je nam tudi nekoliko bližje. Tukaj šentjanževko uporabljamo v obliki šentjanževega olja oziroma izvlečka ali macerata. Šentjanževko lahko za pripravo šentjanževega olja namakamo v različnih oljih. Seveda je ob tem morebiti nekoliko odveč opozorilo, da je zelo pomembno, da se izberejo obstojna olja. Šentjanževo olje ima značilno rdečkasto barvo. Barva slednjega olja pa je nekoliko odvisna tudi od same priprave olja in koncentracije. Šentjanževo olje je priporočljivo uporabljati pri pospeševanju celjenja površinskih ran, pri pikih žuželk, blažjih opeklinah, negi kože po sončenju, ozeblinah, praskah, masaži sklepov in mišic, itd.
Kot smo že uvodoma poudarili je šentjanževka ena izmed bolje raziskanih rastlin. Znanstvenike je k raziskovanju spodbujala predvsem želja, da bi raziskali, kako njeni pripravki vplivajo na naše duševno zdravje. Že naši predniki so namreč vedeli, da je šentjanževka psihosomatsko sredstvo in da lahko ugodno vpliva na naše duševno zdravje. Raziskave so tako potrdile, da se šentjanževka še kako dobro obnese pri zdravljenju lažjih do zmernih depresivnih stanj, kamor prištevamo potrtost, izgubo zanimanja za delo, izgubo veselja, negativne misli, pomanjkanje energije, duševne težave ob prehodu v menopavzo, preobčutljivost na vremenske razmere, itd.
Pri uživanju pripravkov iz šentjanževke pa velja tudi opozorilo oziroma previdnost, saj zmanjšujejo koncentracijo drugih zdravil v krvi. Slednje se nanaša predvsem na farmacevtska zdravila, saj šentjanževka spodbudi hitrejšo razgradnjo zdravil, tako le – ta hitreje razpadejo in zapustijo naše telo. Tovrstni učinek šentjanževke bi naj bil glede na znanstvene študijo opazen še kakšnih 14 dni po prenehanju jemanja pripravka iz šentjanževke. Posebno previdnost tako priporočamo vsem, ki jemljete zdravila za zdravljenje kroničnih dihalnih obolenj, zniževanje maščobe v krvi, zdravila proti strjevanju krvi, epilepsiji, migreni, vpliva tudi na delovanje antidepresivov, med drugim tudi na delovanje kontracepcijskih tablet, protivirusna zdravila, itd. Kot zanimivost naj povemo, da so v preteklosti otroke, ki so bili spočeti zaradi delovanja šentjanževke imenovali kar šentjanževi otroci. Ob vsem tem pa bi želeli poudariti, da pa znanstvene raziskave dokazujejo, da slednje ne velja za izdelke, ki se uporabljajo za dermalno oziroma zunanjo uporabo.
Mnogim je znano tudi “famozno” prepričanje, da bi naj bila šentjanževka fototoksična. Ker je slednje področje za nas še kako zanimivo, smo se odločili, da slednjega predstavimo v prihodnjem prispevku, kjer bomo jasneje pogledali, zakaj so nekoč menili, da je šentjanževka fototoksična in kako varna je njena uporaba.
Za zaključek bi lahko rekli, da so v preteklosti šentjanževki dajali prevelik pomen. Slednje nikakor ne pomeni, da šentjanževka ni zdravilna in ne pomaga pri številnih obolenjih, vendar je bila precenjena in je včasih veljala za “čudežno”. Danes vsekakor vemo, da temu ni tako. Imajo pa njeni izvlečki kljub temu številne blagodejne učinke tako na kožo, kakor na naše psihočno počutje. V kolikor pa se odločite za njeno uživanje, pa nikakor ne podcenjujte opozoril. Predvsem pa bi poudarili, da v kolikor se lotite nabiranja šentjanževke to storite v zeliščarskem duhu, nabirajte le cvetke in poskrbite, da bo ta prekrasna cvetlica razveseljevala tudi prihodnje rodove.
Brez komentarjev