Verjetno ni nikogar med nami, ki ne bi poznal te priljubljene rastline. Sama sem se že kot malček srečala z njenimi lučkami in komaj čakala, da bom lahko stekla na travnik, jih pihala in opazovala njihovo lebdenje v vetru.
Ko sem nekoliko odrasla, pa nisem bila pozorna le na regratove lučke, vendar sem postala tudi ena izmed njegovih nabiralk. Pri nas je bila že stalnica, da sva se z mamo vsako pomlad odpravili po mlade rastlinice, katere smo nato jedli v solati ali juhi, iz njih pa smo pripravili tudi kakšen osvežilni napitek. Mlade rastlinice smo tako nabirali vse od meseca marca in nekje do začetka maja. Res pa je, da nekateri jedo regrat skozi vso leto, le da je v spomladanskih mesecih najboljši, saj vsebuje najmanj grenke snovi. V poletnih mesecih se grenke snovi preselijo v liste, medtem ko zdravilne v korenine. Meni osebno je bilo v veliko veselje tudi nabiranje regratovih cvetov iz katerih smo pripravljali regratov sirup ali jih sušili za regratov čaj. Ufff, kdo bi lahko pozabil to veselje, ko smo kot otroci tekmovali, kdo bo nabral večjo količino cvetov. Za nagrado pa prejeli sladko medu podobno snov.
Mnogi regrat imenujejo kar »divja zelenjava«, čeprav ga lahko v zadnjih letih najdemo tudi na vse več vrtovih. Izraz »divja zelenjava« verjetno izhaja iz dejstva, da regrat raste na travnikih in je tako rekoč vsem dostopen, hkrati pa je široko uporaben in cenjen. Zaradi svoje vse večje priljubljenosti, danes ne srečujemo le mladih in starih, ki se po poljih sprehajajo z nožem in vrečko v roki, vendar ga lahko najdemo tudi na tržnici, kjer ga prodajajo branjevke. Morda bomo slednjega lahko v prihodnjih letih srečali tudi v trgovinah.
Pri regratu so uporabni prav vsi deli rastline, od cvetov, listov in tudi koreninice. Prav posebno mesto pa ima regrat tudi v ljudski medicini. Latinsko ime regrata je Taraxacum officinale, kar pa izhaja iz grških besed taraxis, kar v prevodu pomeni »očesna motnja« in aksomai, kar pa pomeni »zdraviti«. Regrat je tako imel zagotovo dobil na podlagi dejstva, da so v preteklosti bel mleček, ki priteče iz njegovih stebel, uporabljali za zdravljenje oči. Prav tako se je v preteklosti uporabljal za zdravljenje menstrualnih težav, pri nespečnosti, obolenju jeter in vranice. Regrat se danes uporablja za čiščenje krvi, kot diuretik za odvajanje vode iz telesa, za izboljšanje presnove, blaženje kašlja, zniževanje krvnega sladkorja, itd. Mnogi ga uporabljajo tudi kot odlično sredstvo za hujšanje. Če na eni strani pomaga pri hujšanju, pa lahko po drugi strani povečuje apetit, kar je pozitivno predvsem za tiste, ki so neješči. V eni izmed raziskav, sem lahko zasledila, da je regrat tudi odlično sredstvo za preprečevanje staranja.
Regrat vsebuje fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide in kalijeve soli. V regratu se nahaja tudi vitamin A, B in C, veliko kalija, rudnin in mineralov. V kolikor se odločite za nabiranje regrata, vam svetujem, da slednjega nabirate daleč od prometnih cest, izogibajte se tudi travnikov, ki so redno gnojeni. Najbolje je, če se odpravite na kakšen visokogorski travnik. Za nabiranje regrata potrebujete le nož, vrečko ali še bolje košaro. Liste in korenine regrata lahko uporabite sveže, medtem ko cvetove uporabite za pripravo regratovega sirupa ali jih posušite za zimske dni, ko boste lahko iz njih pripravili odličen čaj. Regrat je mogoče vključiti v našo vsakodnevno prehrano. Tisti, ki se iz kakršnih koli razlogov ne morete odpraviti v naravo, ga lahko kupite na tržnici. Cena na tržnici je včasih resnično nekoliko zasoljena, pa še nikoli se ne ve, kje je bil slednji nabran. Ob tem se spomnim predvsem na ženico, ki je na travniku ob zelo prometni cesti nabirala regrat, sama sem bila le sprehajalka. V soboto, ko sem se odpravila na tržnico, pa sem to isto gospo videla, kako je regrat nabran ob zelo prometni cesti prodajala kot ekološki regrat. Res pa je, da na podlagi enega primera nikakor ne moremo sklepati, da so prav vsi ponudniki regrata prevaranti, ki izkoristijo nemoč nekaterih, da bi se lahko odpravili v naravo in si nabrali to prečudovito rastlinico.
Brez komentarjev