Pljučnik, majhno a zelo učinkovito zelišče

V spomladanskih mesecih nas ob obisku gozda pozdravijo številne gozdne znanilke pomladi. Med prvimi sta zagotovo vijolica in trobentica, nekoliko za njima pa lahko srečamo tudi številne druge za naše zdravje zelo koristne rastline. Danes bomo tako spoznali majhno, zelo ljubko rastlino, ki se ponaša s prekrasnimi roza, vijolično, modrimi cvetki. Njeno strokovno ime je Pulmonaria Officinalis, nam bolj poznano pa je slovensko ime Pljučnik. Mnogi pljučnik poznate tudi pod kakšnim izmed ljudskih imen, katera se glasijo: navadna pljučnica, plučnik, ptičje seme, cmuleš, velikonočnica, zdravilna pljučnica, Jezusova suknjica, itd.

Strokovna literatura pljučnik opisuje kot trajnico, katera zraste v višino do 30 cm. Pljučnik raste v gozdu ali na obrobju gozda. V mesecu marcu rastlina požene pokončno steblo, katero vsebuje stebelne liste, ki vsebujejo kratke peclje, so jajčaste oblike in imajo drobne belkaste pikice. Listi so dlakasti in na koncu nekoliko zašiljeni. Na vrhu stebla rastlina naredi cvet. Slednji je sestavljen iz večih lijakastih cvetov, ki so sprva roza, nekoliko kasneje vijolične in ob koncu cvetenja modre barve. Pogosto boste na enem samem socvetju videli več različno obarvanih cvetov. Pljučnik cveti od marca pa vse do meseca maja. Pljučnik je trajnica, ki raste v listnatem gozdu, rada ima vlažna tla, najdemo jo na obrobju, pod grmovjem, saj ima rada tudi sonček, tako jo lahko najdete tudi na področju posek.

Pljučnik je zelišče, ki blagodejno deluje na dihala, od tod tudi njegovo ime. V zeli se nahaja veliko kremenčeve kisline, sluzi, čreslovine, saponinov, smole ter še nekatere rudninske soli, med katerimi bi izpostavili predvsem kalcij. Kremenčeve kisline so tiste, ki ugodno učinkujejo v primeru dihalnih obolenj, saj omogoča lažje izkašljevanje, predvsem v primeru suhega, dražečega kašlja.

V različnih literaturah mu pripisujejo različne učinkovitosti. žal pa bi ob tem poudarili, da je še vedno s področja zdravilnih rastlin narejenih premalo raziskav, da bi lahko slednje delovanje tudi dejansko potrdili. Tako so denimo pljučnik naši predniki uporabljali tudi pri:

  • bolečem grlu,
  • hripavosti,
  • sečnih obolenjih,
  • pri težavah s prebavili,
  • itd.

Pljučnik nabiramo vselej ob lepem in sončnem vremenu, ko izgine jutranja rosa. Pozorni bodimo tudi na dejstvo, da vsaj nekaj dni pred nabiranjem ni bilo dežja. Nabiramo lahko celotni nadzemni del rastline. Zelišče sušimo v senčnem, a zelo toplem prostoru. V kolikor imate na voljo krušno peč ali sušilnik za zelišča, vam priporočam, da ga sušite na 30 °C. Na padnje naložite posamezna zelišča, ki naj bodo naložena v tankem sloju. Čas sušenja je odvisen od tega, koliko vode vsebuje zelišče. Svetujemo vam, da zelišče večkrat poskusite in ko zelišče šelesti pod prsti, vemo, da je slednje dovolj suho.

Suho zelišče mora biti lepe zelene barve. V kolikor zelišče ni lepe barve, ste nekaj naredili narobe. Možnosti je kar nekaj, od tega, da ste nabrali preveč mokro zelišče, da niste sušili v senci ali niste imeli dovolj visoke temperature v času sušenja, itd. Suho zel lahko shranite v papirnatih vrečkah, škatlicah ali v kozarcih. Iz suhega pljučnika lahko pripravite nadvse okusen čaj.