Prebivališče “dobrih duhov”

Majhni, snežno beli cvetovi, na velikem grmičku, ki nekoliko spominja na drevo, kaj neki bi lahko to bilo? Hmmmm, kdo bi le vedel? A že ptički na veji čivkajo, da je to zagotovo ena najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin bezeg. Bezeg je s svojimi številnimi blagodejnimi učinki vreden prav vsega spoštovanja. V preteklosti pa ga niso častili samo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, vendar bi naj po slovenskem ljudskem izročilo celo varoval hišo in živino pred uroki. Mnogi naši predniki pa so verjeli, da v bezgovem grmu prebivajo »dobri duhovi«, zato je bilo skoraj prepovedano posekati bezgov grm, saj bi s tem pregnali »dobre duhove« in nad družino bi prišli »zli duhovi«, ki bi jo nekako uročili in nad njo priklicali nesrečo. Glede na čaščenje v preteklosti, pa bi lahko rekla, da je danes bezeg nekoliko preveč zapostavljen. Le malo kdo se še spominja bezgovih cvetov obdanih z maso za palačinke, katere smo tako radi jedli kot otroci, ali pa osvežilnega bezgovega soka z limono ali limeto. Meni je v spominu ostal tudi njegov aromatičen vonj.

Številne znanstvene raziskave so pokazale, da ima bezeg protivnetne učinke, za kar je zaslužna predvsem urzolna kislina, β-amirin deluje hipatoprotektivno. Bezeg torej zavira lokalna vnetja, deluje diuretično, torej spodbuja izločanje vode iz telesa, deluje proti prehladu, virusu gripe, sprošča krče v gladkih mišicah, pomirja zobobol, omogoča potenje, kar je posebej pomembno pri vročinskih obolenjih in spodbuja presnovo. Pri njegovih zdravilnih lastnostih lahko omenim tudi zmotno mišljenje iz preteklosti. Morda se še spomnite, kako so nas stare mame prepričevale, da je pitje čaja pomembno, da se bomo spotili? Vendar v slednjem žal ni nič resnice oziroma je mišljenje zmotno. Pitje čaja samo po sebi ne spodbuja potenja. Pomembno je, da čaj, ki ga pijemo vsebuje učinkovine, ki spodbujajo potenje. Eno izmed takšnih učinkovin denimo vsebuje bezeg.

V prehrani se najpogosteje uporabljajo bezgovi cvetovi, katere sušimo za čaj, jih uživamo kot sladico ali iz njih pripravljamo bezgov sirup. Uporabljajo se tudi zrele jagode iz katerih je mogoče pripraviti marmelado ali jih posušiti za čaj. Bezgove jagode nabiramo, ko so zrele in to je najpogosteje v mesecu septembru. Kdaj so jagode zrele za nabiranje nas velikokrat opomnijo kar temni madeži, ki se nahajajo pod bezgovim grmom in nastanejo zaradi odpadanja zrelih jagod. Med nabiranjem pa lahko kakšen madež stakne tudi naša obleka, ob tem bi vas rada opozorila, da so madeži bezgovih jagod zelo trdovratni, tako vam svetujem, da za nabiranje bezgovih jagod izberete starejša oblačila. Bezgove jagode ne zorijo enakomerno, tako boste na vejici z bezgovimi jagodami našli tako temne kakor zelene jagode. Zelene jagode niso užitne, zato jih morate zavreči. Bezgove jagode vsebujejo veliko vitamina B1, C in E. Jagod nikar ne uživajte svežih, saj niso užitne, vendar jih lahko uporabite za izdelavo soka, kompota, marmelade ali jih posušite za čaj.

V kolikor pa se odločite, da boste nabirali bezgove cvetove, pa to storite v sončnih dneh. Cvetove nabirajte daleč stran od prometnih cest. Odsvetujem tudi nabiranje po dežju. Bezgove cvetove je najbolje sušiti na zraku, pri tem pa pazite, da jih ne sušite direktno na soncu, saj v kolikor jih boste sušili na direktnem soncu se vam lahko kaj hitro zgodi, da postanejo rumeno-rjavi. V kolikor jih sušite na svežem zraku in v lepem vremenu, pa bodo slednji ohranili svoje lepe belo zlate cvetove. Ko ste jih posušili je najbolje, da jih spravite v papirnate vrečke. Nikoli jih ne dajte v polivinilaste vrečke, saj slednje ne dihajo in niso primerne za zelišča. Čaj iz posušenih bezgovih cvetov pripravite tako, da v skodelico vrele vode daste okoli 3 grame cvetov in jih pustite stati nekaj minut. Nato čaj precedite, po želji ga lahko tudi nekoliko zasladite z medom ali dodate limono. Za odrasle je priporočljivo, da bezgov čaj pijejo trikrat na dan. Pitje bezgovega čaja, kakor tudi bezgovega soka se odsvetuje nosečnicam in doječim materam.