Sušenje

Ko smo opravili z nabiranjem zelišč je na vrsti njihovo sušenje. Za vsa nabrana zelišča velja, da jih je potrebno čim hitreje pripraviti za sušenje. Pravilno sušenje je pomembno v kolikor želimo ohraniti zdravilne učinkovine in preprečimo, da bi lahko razvili zajedavci ali kakšne druge žuželke, hkrati pa prprečečimo proces plesnobe in razkrajanja. Za pravilno sušenje je potreben zračen, suh prostor. Zavedam se, da med ljudmi velja zmotno mišljenje, da je potrebno zelišča sušiti na soncu. Nikar! Zdravilna zelišča je potrebno vedno sušiti v senci in na zraku. Je pa res, da danes lahko dobimo pripomočke za hitrejše sušenje, vendar bi sama rekla, da je veliko bolje, če zelišča posušite na naraven način.

sivka sušenje(1)

Pri procesu priprave zelišč za sušenje poskrbimo, da so pladnji na katerih bomo sušili zelišča čisti. Prav tako na pladnje damo le rastline, ki so zdrave, kakšne rjave, rumene liste odstranimo, odstranimo tudi stebelca, suhe predele rastlin, morebiti poškodovane liste, pri cvetovih pa preverimo, da se v njih ne zadržujejo kakšne živalce. Zelišča sušimo ločeno, tudi v primeru, da jih bomo kasneje uporabili za mešanico je pomembno, da se posušijo ločeno.

Mnogi se boste pri tem vprašali, kje je najbolje sušiti zelišča? Zelišča sušite v zračnem in suhem prostoru, primerna so podstrešja, vendar pazite, da so slednja čista, kozolci in kakšni drugi prostori, kjer je mogoče narediti prepih. Ko se odločate, kateri prostor bi bil najbolj primeren, preverite tudi možnost dostopnosti slednjega domačim živalim. Vsekakor ni zaželeno, da na zeliščih najdejo prostor domače živali za svoj počitek. Ko ste izrali prostor pa določite planje v katerih boste sušili zelišča. Pladnje si lahko naredite tudi sami, pomembno je le nekaj lesa in mrežica, ki jo napnete na let, sušite lahko tudi v lesenih zabojčkih, ki so nižji in seveda snažni. Pri izbiri pladnja ali zabojčka je najpomembneje, da se omogoči pretok zraka.

Kako bomo sušili posamezno zelišče je odvisno od njegove velikosti in dejstva, kaj dejansko sušimo. V kolikor sušimo večje dele rastlin, kot je denimo steblo z listi, je smiselno, da jih povežemo v šopke, katere lahko obesimo na tramove, lahko si omislimo tudi lestev na katero obešamo šopke. Pomembno je le, da šopki visijo z vrhovi navzdol. Cvetove, listke in preostale dele rastlin, pa sušimo na pladnjih.

Čas sušenja je odvisen od zračnosti prostore, delno tudi od temperature in suhosti prostora. Zelišča na sušimo v vlažnih prostorih, saj se bodo sušila predolgo in bodo izgubila svoj lep vonj. V povprečju lahko rečemo, da se zelišča sušijo nekje od pet pa do deset dni. Med sušenjem je potrebno zelišča neprestano mešati. Na enem pladnju sušimo manjše količine zelišč, pri čemer so plasti tanke in je omogočeno lepo kroženje zraka. Temperatura za sušenje mora biti pod 40 stopinj Celzija. Višje temperature so primerne le za sušenje korenin in lubja. Zelišče je suho takrat, ko slišimo njegovo šumenje, šelestanje in ko se lepo prelomi, ob tem seveda ni mišljeno, da je že tako suho, da kar razpade.

Kot smo že nekoliko prej omenili je sušenje mogoče tudi v sušilnikih za sadje ali v pečici. Če se odločite za sušenje v pečici, slednjo ogrejte na najnižjo možno temperaturo, vrata pečice morajo med sušenjem ostati odprta, da zrak lepo kroži. V preteklosti so zelišča sušili na kaminih, krušnih pečeh in na starih pečeh za drva, slednjih v sodobnih domovih več ne najdemo, tako da slednji način sušenja zelišč ni več možen.